Zakaj pa ne? Vsak človek ima srečo, le vedeti mora kdaj je njegov čas. Sam se imam za srečnega človeka, vem, da moram premišljevati pozitivno, kajti v teh časih ti pesimizem prav nič ne pomaga. Tako sam občasno igram igre na srečo, nimam nobenih velikih planov, kdaj naj igram in katere igre, kajti igre na srečo se imenujejo tako z razlogom.

Sam igram po občutku, nikoli veliko ne premišljujem in nimam določenih dni, ko bi moral igrati. Tako enkrat igram preko spleta, drugič, ko grem na bencinski servis, tretjič spet ko vidim igre na srečo v kakšnem nakupovalnem centru. Sem človek, ki verjame, da mu bo vsak dan prinesel kaj novega, moje življenje je lepo, polno lepih spominov in planiranih dogodkov v prihodnosti, nikoli mi ni dolgčas. Ravno nekaj dni nazaj, sem šel z svojim vnukom v trgovinski center, kjer sem videl igre na srečo in ga vprašal, če želi igrati. Tako sva se odločila, da vsak vzame eno srečko in da bova videla, kdo od naju ima mogoče srečo. No, jaz sem odprl prvi, ker je tako želel vnuk in nisem dobil prav nič, potem pa je srečko odprl vnuk in dobil 1  euro, on je bil tako srečen, ni želel igrati naprej, raje je vzel en euro in doma svojim staršem z velikim navdušenjem povedal, kaj se mu je zgodilo.

Jaz pa sem bil vesel, da ga igre na srečo niso prevzele v tej meri, da bi spet vzel srečko, on je bil zadovoljen z prvo dobljeno. Ljudje smo včasih preveč zahtevni in radi bi še več, kot imamo, to pa včasih ni dobro, zato so igre na srečo lahko za nekatere tudi nevarne, kajti moraš vedeti, kje je meja in če to veš, potem so ti igre na srečo le sprostitev in zabava.