To je bil dan, ko nihče ni pričakoval, da bo tako grdo vreme. Zjutraj smo se vsi lepo odpravili od doma, kot po navadi, midva z ženo v službo in otroci v šolo. Naša tenda je večina časa odprta, ker nam je tako najbolj uporabna in res se nam ne ljubi, da bi jo non stop zapirali in odpirali, tako je odprta ves čas, le če smo doma in se približuje grdo vreme, takrat jo žena včasih zapre, a to je res poredko, ker nam je lepše, tudi če dežuje, da imamo suhi teraso.

Tokrat pa je bil močan naliv z vetrom in tenda se je poškodovala. Ko smo prišli domov, smo videli, da bo potrebna nova tenda, ker je ta bila uničena, raztrgana. Vreme je bilo spet lepo, zato sem vprašal soseda, če je bil doma, ko je bilo grdo vreme, pa je povedal, da je grdega vremena z močnim vetrom bilo vsega skupaj 5 minut in da je tudi njemu nekaj poškodovalo. Ni mi bilo vseeno, da je bila tenda uničena, ker smo dali kar veliko za njo in ni bila še niti toliko stara. Seveda garancija ni bila možna, tako se moral kupiti čisto novo tendo, ki pa dobro veste, če ni čisto navadna, ni poceni. 

Precej jezen sem bil, ker je bila tenda uničena, skozi sem se spraševal, kako močan je moral biti veter, da je naredil takšno škodo. Naša hiša je zgrajena pod hribom in po navadi nimamo močnega vetra, ker ga hrib ustavi, sedaj pa vidim, da tudi tukaj nismo varni pred vetrov, nova tenda se bo sigurno sedaj pogosteje zapirala. A kaj ko imamo včasih na terasi stvari, ki ne smejo biti mokre. Z ženo se bova morala pogovoriti, katere stvari bova imela na terasi, če bo tenda pogosto zaprta, ko nas ne bo doma.